Dnevni arhivi: 14. 1. 2011

Pisma bodo potovala kot včasih

Učencem smo v letošnjem šolskem letu ponudili nekaj tako starega, da je v sedanjem času – novo: z vrstniki iz Japonske si bodo lahko dopisovali prek klasične pošte.

Projekt Dopisovanje ali Pen Pal je eden od številnih, ki jih omogoča globalna projektna mreža iEARN. Vanjo smo kot šola vključeni že deseto leto zapored in letno med našimi učenci zaživi najmanj en njen projekt. Da jih povabimo k sodelovanju prav v tem, smo se odločile, da bi jim približale kulturo gojenja prijateljstva prek pisem, ki razveseljuje generacijo za generacijo. Sestavni del sodelovanja je seveda spoznavanje tuje dežele z najrazličnejših vidikov in usvajanje novega znanja.

Za sodelovanje se odločilo 66 učencev šestega, sedmega, osmega in devetega razreda. V prijavni obrazec so navedli svoj naslov, starost, spol, kaj jih zanima, svoj materni jezik, jezike, ki jih govorijo, ter podatke o želenem dopisovalcu: ali naj jim piše fant ali dekle in katere starosti.

Na Daljnem vzhodu bodo podatki marca objavljeni v reviji Letter Park, nato pa pričakujemo le še ovojnice … z lepimi znamkami, upamo, ki bodo s seboj prinašale delčke vsakdana mladih in kulture, ki se tako razlikuje od tukajšnje. Sestavni del dopisovanja sta od nekdaj tudi pričakovanje in potrpežljivost.

Aktiv učiteljic angleškega jezika

V sklopu šolske knjižnice deluje tudi šolski učbeniški sklad. Njegovo upravljanje določa Pravilnik o upravljanju šolskega učbeniškega sklada (Uradni list RS št. 17 / 2017, 1. 9. 2017).

Sklad omogoča izposojo učbenikov za tekoče šolsko leto učencem od 1. do 9. razreda. Staršem ni potrebno plačati letne izposojevalnine ali obrabnine, saj nabavo za učbeniški sklad financira pristojno ministrstvo za šolstvo.

Učencem je na voljo skoraj 5000 enot učbeniškega gradiva. Učenci prejmejo učbenike v šolski knjižnici v prvem tednu pouka v šolskem letu. V šolskem letu 2017 / 2018 so si učbeniške komplete iz učbeniškega sklada izposodili skoraj vsi učenci.

V šolskem učbeniškem skladu ni delovnih zvezkov in drugih gradiv, ki jih ni mogoče uporabljati več let zaporedoma. Izjema so delovni zvezki za prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom.

Učenci morajo vse izposojene učbenike oviti ter jih opremiti z etiketo z imenom in priimkom, ki se nalepi na ovoj in ne na platnico učbenika. Z njimi morajo primerno ravnati, saj mora biti vsak učbenik v izposoji najmanj tri leta zapored. Ob koncu šolskega leta učenci vrnejo učbenike v šolsko knjižnico. Če so le ti poškodovani, uničeni ali izgubljeni, morajo starši učencev zanje plačati odškodnino.

Pogoj za izposojo šolskih učbenikov je pravočasno vrnjena naročilnica, ki jo učenci praviloma prejmejo  do konca meseca maja za naslednje šolsko leto. Če učenec ali njegovi starši ne oddajo pravočasno naročilnice, šola ne more zagotoviti prejema učbenikov iz sklada.

Seznam izbranih učnih gradiv je znan vsako leto do konca maja za naslednje šolsko leto.

 

PRAVILA IN KNJIŽNIČNI RED (v pripravi)

 

PRAVILA  O  UPORABI  RAČUNALNIKA 

Računalnik je namenjen uporabi za pouk:  za pisanje seminarskih nalog, priprav Power Point predstavitev, iskanju podatkov na spletu itd.).

Gledanje vsebin na spletu mora biti primerno starosti in šoli.

Računalnik uporabljamo s čistimi rokami.

Uporaba socialnih omrežij NI dovoljena.

Igranje računalniških iger NI dovoljeno, razen poučnih oz. vaj za učenje.

Računalnik lahko uporabljaš največ 15 minut, razen če delaš seminarsko nalogo, predstavitev…

Po uporabi pusti računalnik prižgan.

Ob neupoštevanju pravil lahko knjižničarka trajno prepove uporabo računalnika v knjižnici.

 

 

 

Poleg temeljnega knjižničarskega dela, ki je povezano s pridobivanjem, obdelavo in izposojo knjižničnega gradiva, opravljamo knjižničarke tudi vzgojno-izobraževalno delo, saj je šolska knjižnica sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela na šoli.

Glavni cilj je vzgoja samostojnega in aktivnega uporabnika vseh vrst knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov. Za dosego tega cilja poteka v knjižnici individualno pedagoško delo ob izposoji, delo s skupinami pri urah knjižnično-informacijskih znanj. V knjižnici izvajamo tudi druge vsebine in oblike dela za spodbujanje leposlovnega branja, ki pomaga učence vzgojiti v vseživljenjske bralce.

KNJIŽNIČNA INFORMACIJSKA ZNANJA (KIZ)

Ure KIZ izvajamo knjižničarke po štiri ure letno v vsakem oddelku od 1. do 9. razreda za redni program in v manjšem obsegu za program z nižjim izobrazbenim standardom.

  CILJI KIZ PO TRILETJIH

  1. VIO
  • Učenec pridobiva prve samostojne izkušnje v šolski knjižnici.
  • Učenec se navaja na vzdušje knjižničnega prostora, spoznava njeno ureditev in se uči pravilnega obnašanja v knjižnici.
  • Seznani se s postopkom izposoje in vračanja gradiva.
  • Spozna starostni stopnji ustrezno leposlovno in poučno knjižno in neknjižno gradivo.

Ob koncu prvega triletja postane učenec tudi samostojni bralec in zna uporabljati osnovne storitve v knjižnici.

  1. VIO
  • Učenec nadgrajuje znanje pridobljeno v prvi triadi.
  • Knjigo spozna kot najštevilčnejši medij v šolski knjižnici.
  • Spozna pot od knjige do ustvarjalca do uporabnika.
  • Seznani se s fizičnimi deli knjige in bibliografskimi podatki, ki so pomembni za identifikacijo.
  • Učenec poleg primarnih informacijskih virov začne postopoma spoznavati sekundarne informacijske vire. Seznani se z njihovimi oblikami, namembnostjo in vsebino. Za iskanje informacij uporablja različne iskalne zahteve.
  • Od referenčnih virov zna uporabljati splošne enciklopedije in leksikone.

III. VIO

  • Učenec spozna vlogo in pomen informacij v sodobni družbi.
  • Razlikuje med podatkom in informacijo.
  • Pouk je usmerjen k razumevanju izbora iskalne strategije in poznavanju virov za splošno, specialno in tekoče informiranje.
  • Učenec razširi znanje z lokalnih podatkovnih zbirk h globalnim informacijskim omrežjem.
  • Uporablja bibliografske in ne bibliografske zbirke podatkov.
  • Učenec spozna različne tipe knjižnic z namenom, da pridobi točno določeno informacijo.
  • Za potrebe raziskovalnega in projektnega dela učenec spozna pojme citat, citiranje in referenca.
  • Zna uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje problemov in določiti njihovo lokacijo.

Ob koncu triletja postane samostojen uporabnik knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.

ŠOLSKA PROJEKTA

Na podlagi dobre prakse izvajamo projekta

»Moja naj knjiga«  pri katerem učenci prostovoljno glasujejo za njihove najljubše knjige. Ob mednarodnem dnevu otroških knjig pa izmed sodelujočih izžrebamo dobitnike praktičnih nagrad. Namen projekta je spodbujanje bralne kulture in medsebojno sodelovanje učencev.

in

»Bralni maraton«, ki nagrajuje najhitrejše bralce bralne značke. Nagrajujemo posameznike (po kategorijah 2. – 5. razred, 6. – 8. razred in 9. razred)  in en oddelek od 2. – do 9. razreda.

SLOVENSKI PROJEKTI

»Slovenski knjižnično-muzejski MEGA KVIZ«  izvajamo od novembra do marca pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana, Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo in Javne agencije za knjigo. V okviru tega projekta učenci iščejo podatke na spletu in spletno rešujejo kviz. Namen projekta je spoznavanje slovenske kulturne dediščine, posebej arhitekturne in krajinske, informacijsko opismenjevanje

Projekt »Rastem s knjigo« je namenjen sedmošolcem, izvajamo pa ga v sodelovanju s knjižnico Bena Zupančiča Postojna. Gre za projekt Javne agencije za knjigo, v okviru katerega sedmošolci obiščejo splošno knjižnico, kjer v dar dobijo knjigo. Namen projekta je spodbujanje bralne kulture, motivacija za leposlovno branje ter knjižnično-informacijsko opismenjevanje.

Šolska knjižnica nudi podporo za izvedbo slovenske in tujih bralnih značk. Knjižničarke skupaj z učitelji pripravimo priporočilne sezname, organiziramo zaključne prireditve in podelitev priznanj.

MEDNARODNI PROJEKT

Projekt »Mednarodni mesec šolskih knjižnic« vodi mednarodno združenje šolskih knjižničarjev, v Sloveniji pa se izvaja pod okriljem ZBDS – Sekcije za šolske knjižnice. Na šoli se v projekt vključujemo z različnimi vsebinami (literarnimi, likonimi…) in skupinami učencev. Ob zaključku projekta pošljemo kratko poročilo o dejavnosti na spletno stran Mednarodnega združenja šolskih knjižničarjev.

RAZSTAV

V knjižnici pripravljamo priložnostne razstave. Običajno so to  ob mednarodnem mesecu šolskih knjižnic, ob slovenskem kulturnem prazniku,  Andersenovem dnevu ter slovenskem in svetovnem dnevu knjige. Pripravljamo tudi občasne razstave novitet in najbolj branih knjig.

SREČANJA Z UMETNIŠKIMI USTVARJALCI organiziramo za marljive bralce, ki opravijo bralno značko.

V zadnjem desetletju so nas obiskali:

2017                Žiga X Gombač

2016                Gojmir Lešnjak – Gojc

2015                Franci Rogač

2014                Slavko Pregl

2013                Janja Vidmar

2012                Ivan Sivec

2011                Sten Vilar

2010                Primož Suhodolčan

2009                Tone Partljič

2008                Jana Stržinar

Knjižnica je odprla svoja vrata šele dve leti in pol po ustanovitvi šole – marca 1993. Takrat je pridobila in v katalog vpisala prve enote knjižničnega gradiva in začela tudi z izposojo.

Prvi prostor je dobila v pregrajenem hodniku v prvem nadstropju starega dela stavbe, ki je bil zelo majhen in komaj dovolj velik za nekaj knjižnih polic. Razširila se je šele po adaptaciji mansarde v aprilu 1999, kjer domuje še sedaj.

Knjižnica se razprostira na 190 m². V njej  je prostor za izposojo, računalniški kotiček in čitalniški del, ki je namenjen učencem predvsem v jutranjem času in po končanem pouku. Tu lahko berejo, se učijo, pišejo domače naloge, izdelujejo plakate, pripravljajo seminarske naloge ali pa se samo družijo. Predvsem mlajšim učencem nudimo tudi nekaj družabnih in konstruktorskih iger.

Šola ima izposojevališče tudi na podružnici v Hruševju, kjer poteka izposoja enkrat tedensko.

Šolska knjižnica je namenjena vsem učencem in delavcem šole. Urejena je po sistemu prostega pristopa, kar pomeni, da lahko uporabniki sami brskajo po knjižnih policah in iščejo željeno gradivo. Sposodijo si lahko knjige za bralno značko (slovensko, angleško, nemško in italijansko), za domače branje, za tekmovanje iz angleškega, nemškega in italijanskega jezika ter literaturo za tekmovanja z različnih predmetnih področij. Najdejo pa tudi zanimiva branja za razvedrilo in prosti čas.

Sam prostor nudi dobre pogoje za učenje, pisanje domačih nalog, pripravo seminarskih nalog, plakatov, govornih nastopov in drugih nalog, saj imajo učenci na voljo  poljudnoznanstvene knjige, priročnike, enciklopedije, leksikone in slovarje ter dva računalnika z internetno povezavo, poleg tega pa tudi strokovno pomoč knjižničark. Prostor je odmaknjen od šolskega vrveža, svetel, topel in tudi klimatiziran.

Knjižnica razpolaga s 7864 enotami računalniško obdelanega  knjižničnega gradiva (knjige, video in zvočne kasete, CD, DVD, CD-ROM) ter 743 priročniki za učitelje. Strokovno gradivo je za učence in za učitelje urejeno po UDK sistemu.

 V knjižnici je na voljo tudi precej naslovov revij, tako za učence kot tudi za učitelje. Učenci lahko izbirajo med sledečimi: Ciciban, Zmajček, PIL, Prostočasnik, Moj planet, Športnik in Tabor.

Strokovnim delavcem so namenjene revije Razredni pouk, Slovenščina v šoli, Geografija v šoli, Fizika v šoli, Matematika v šoli, Glasba v šoli in vrtcu, Naši zbori, Glasbeni vrtiljak, Notna mapa za šolske zbore, Šolsko svetovalno delo, Šolska knjižnica, Naš zbornik, Unikat ter časopis Šolski razgledi.

Poleg navedenih pa vsi uporabniki lahko posežejo tudi po revijah Slovenski čebelar, Lovec, Slovenska vojska in Sladkorna bolezen, ki jih na šolo prejemamo brezplačno.

Revije ter priročna literatura (enciklopedije, leksikoni, slovarji …) so namenjeni le uporabi v knjižnici oziroma v  čitalnici.

Konec leta 2017 smo začeli s postopnim prehodom v sistem COBISS, kar bo uporabnikom in vsem ostalim omogočilo vpogled  v katalog in dostopnost gradiva za izposojo.

Naslov: Trg padlih borcev 1 a, Postojna

Telefon: 05 70 00 921

e-pošta: knjiznica.vilhar@miroslav-vilhar.si

Urnik izposoje

Matična šola

–       ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.45 do 8.15 in od 12. do 14.30

–       sreda od 7.45 do 15.15

Podružnica Hruševje

–       sreda od 7.45 do 8.15

Knjižničarke: Pia de Paulis Debevec, Janja Kolar in Barbara Vogrinec Jesenšek

Izposojevalni rok za knjižno gradivo je 21 dni, za gradivo za bralno značko in obvezno domače branje pa 14 dni.