Arhivi avtorja: Mateja Penko

V gasilskem domu Postojna

Ker je oktober mesec požarne varnosti, smo v sredo obiskali postojnski gasilski dom.  Gasilci so nam predstavili svoje delo in opremo, ki jo pri tem uporabljajo. Vse smo lahko preizkusili, pomerili … Vsaj za kratek čas smo občutili, kaj pomeni biti gasilec. Zlezli smo v gasilske tovornjake, prižigali sireno in sedeli za volanom. Najraje bi se s tovornjaki kar odpeljali. Za konec smo z gasilsko cevjo gasili še požar.  Bil je zabaven dan, a ob tem smo spoznali, da ni enostavno biti gasilec. Prisrčna hvala vsem gasilcem, ki so nam polepšali dan!

učitelji in učenci PPVI 1, 2 in 3

Planinski izlet za PPVI

V soboto, 18. 3., se nas je ob vznožju Vremščice zbralo kar 24  – učencev,  njihovih staršev in tudi sorojencev. V tako pisani druščini smo se kljub oblačnemu vremenu prešerne volje odpravili na vrh. Eni hitreje, drugi malce počasneje, a zmagali smo vsi. Na vrhu smo zavetje pred vetrom poiskali v cerkvici Sv. Urbana, kjer smo pomalicali in se nasmejali, potem pa se vrnili v dolino. Po poti smo že kovali načrte za nov izlet in si obljubili, da vsi pridemo, zraven pa povabimo še tiste, ki so tokrat manjkali. Da  bo še bolj pisano in veselo … Juhuhu!!!!

 

Naravoslovni dan “ZDRAVJE ZA SRCE IN TELO”

Letošnji dan slovenske hrane smo na Osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna obarvali nekoliko drugače. Izvedli smo ga kot naravoslovni dan v okviru projekta Zdrava šola. Dejavnosti smo pričeli s slovenskim tradicionalnim zajtrkom. Komaj smo čakali, da zaužijemo dobrote naših lokalnih pridelovalcev – svež kruh, toplo mleko, med in maslo, ki sta se kar topila v ustih. Zraven pa ni manjkalo niti sočno jabolko. Dan pa je bil poseben še zaradi enega dogodka. V okviru praznovanja desete obletnice medenega zajtrka so po večini slovenskih šol ustvarili najštevilčnejši zbor, ki je zapel Slakovo pesem Čebelar. Temu se je pridružil tudi naš pevski zbor in ob spremljavi naših harmonikarjev ubrano zapel. Po obilnem zajtrku pa nas je čakalo »delo«. Pa ne čisto pravo, seveda. Vključeni smo bili v različne delavnice. Te so izvajali dijaki SGLŠ Postojna – program zdravstvena nega ter zunanje sodelavke NIJZ OE Koper, ZD Postojna in ZD Koper. V delavnicah prve pomoči smo se učili, kako pravilno oskrbeti rane in zaustaviti krvavitev, kaj je to imobilizacija … Seznanili smo se tudi z osnovnimi postopki oživljanja ponesrečenca. V drugem delu dneva pa so potekale delavnice na temo Zdravje za srce in telo. Zavedamo se, da premalo časa preživimo v naravi, na svežem zraku, zaužijemo veliko nezdrave hrane in popijemo premalo vode. Marsikdo se  je ob slišanem in videnem zamislil, kako živi.

Lara Gašić, Alja Likar, Anika Lipovž, Karolina Mulec, Meta Rebec

Obisk vojašnice v Postojni

Petek, 7. 10. 2016, je bil za učence, ki obiskujemo posebni program PPVI 2 in 3, prav poseben dan. Izpolnila se nam je čisto posebna želja – za nekaj ur smo lahko pokukali v življenje slovenskih vojakov in vojakinj. Da, prav ste slišali! V vojski so zaposlena tudi dekleta!

Tisti petek so se po nebu vlekli sivi oblaki in pihala je burja. Bil je “čemeren” dan, kar pa nas seveda ni prav posebno motilo. Polni pričakovanj smo po malici krenili proti vojašnici. Na prijavnici – vhodu v vojaški kampus – nas je pričakala vojakinja. Oblečena v čisto pravo vojaško uniformo je bila takoj deležna naših občudujočih pogledov. A to je bil šele začetek naše velike vojaške dogodivščine. Prav vsak izmed nas si je lahko oblekel vojaško uniformo in si na hrbet oprtal vojaški nahrbtnik. Ta je še celo prazen zelo težak. Moj prijatelj Matej je splezal v bivak, ki ga vsak vojak nosi s seboj v nahrbtniku. Vojaško življenje je pač tako, da topla postelja ni vedno na voljo. Večina se nas je najbolj razveselila vožnje z vojaškim vozilom. Hummer, v katerem se lahko pelješ le pripet in s čelado na glavi, je vozilo, s katerim bi se vsi z veseljem vozili vsak dan v šolo. Vožnja čez drn in strn je bila res pravo doživetje … Ogledali smo si še čisto pravo vojaško reševalno vozilo. Je zelene barve in ima velik rdeč križ na beli podlagi. V njegovi notranjosti se skriva prava mala bolnišnica.

V družbi slovenske vojske je čas hitro minil. Na žalost smo se morali vrniti v civilno življenje. Na prijavnico smo se odpeljali v konvoju vozil. Kakšna čast!

Danes je ponedeljek. Spet smo v šolskih klopeh in obujamo spomine na doživeto. Aja, da ne pozabim. Ker si večina od nas želi postati vojak, smo tudi vojaške sklece in počepe danes že naredili.

Poskusi še ti. Ni tako enostavno, kot se zdi!

učenci PPVI 2 in 3

Prisrčna hvala polkovnici gospe Franki Rebec Tomšič, ki nam je omogočila to nepozabno doživetje, ter vsem vojakom, ki so pri tem sodelovali!

KD za 7. razred “Groharjeva hiša v Sorici”

Kulturni dnevi so včasih dolgočasni, včasih pa “zakon”. Ta kulturni dan za 7. razred pa ni bil povsem navaden. Združeval je glasbo ter likovno umetnost. Rečeno nam je bilo, da si bomo šli ogledat rojstno hišo slikarja Ivana Groharja v Sorico. Prav nobeden ni bil ravno navdušen, saj se današnja mladina, kot smo mi, kratko malo “požvižga” na umetnost. In tako je prišel dan, ko smo se skoraj tri ure vozili na avtobusu. Groharjeva hiša ni bila navzven nič posebnega. Šele ko si vstopil, si odkril njene skrivnosti. Ogled se je pričel v glasbeni sobi, kjer smo z našim učiteljem ustvarili pravi orkester in sami sebi priredili koncert. Inštrumenti so bili osupljivi in prav takšno je bilo igranje nanje. Vsi smo se zabavali. Sledilo je nekaj besed o Groharju, nato pa zabavno ustvarjanje naših domiselnih slik.

Misliva, da smo vsi iz Groharjeve hiše prišli z nasmehom na obrazu in marsikdo je spremenil mnenje o kulturnem dnevu.

Lara Gašić in Alja Likar, 7. r.